OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO MARIBOR – OZVVS MARIBOR
Cenjene veteranke, ,spoštovani veterani, svobodomiselni in svobodno razmišljajoči, letos je naša domovina stara polnih trideset let; pred tremi desetletji smo se odločili, da bomo to našo mlado domovino branili z modrimi odločitvami, pogovori ter tudi orožjem, kjer je bilo to potrebno.
Zmagali smo, je donelo z vseh okopov, vsi smo bili enaki, vsi srečni, da bomo na tem kosu zemlje gospodarili sami, rekel bi Hlapec Jernej ta zemlja je naša nekaj klafter globoko.
Vendar ni bilo tako, sedaj spoznavamo, da smo v tistih časih bili pred odločitvijo dvojni ljudje-koristolovci, kateri so nas branitelje potrebovali zato, da na naših plečih, za ceno življenja dosežejo svoj narekovani cilj-samostojna, denacionalizirana Slovenija.
V juniju tega leta, po hudih preizkušnjah s pandemijo, izolaciji, zapiranju v neobljudene prostore pa smo dočakali trideset let svobode-skoraj fetiš je nastal iz številnih junijskih prireditev, vsak je želel po olimpijsko ovekovečiti to veliko zmago-hitreje, višje in glasneje.
Praznujemo vsi, praznujejo levi, praznujejo desni, vsi v imenu domovine.
Spoštovani vojni tovariš, Srečko Cehnar je lani prejel Krompir za velike besede o tem, da od spoštovane domovine in njene svobode veterani nimamo nič in ne vemo, zakaj smo se borili.
Dragi Srečko, ko si bil ti na okopih Šentilja, za ceno tvojega in življenja sotovarišev branil domovino, so drugi že sklepali kupčije, saj kot je rekel prvi predsednik slovenske vlade, gospod Peterle, priznana bo samo denacionalizirana Slovenija.
Nesramno bi ga človek imenoval Vatikanski podtaknjenec, saj samo zaradi gorenjskih gozdov in prelepega Bleda ter dvakrat plačanega Zavoda Svetega Stanislava nas je Vatikan tako hitro priznal.
Priznala nas je država, katera ima ogromno nepremičnin v Sloveniji, nobena ni bila kupljena temveč pridobljena in podeljena po vojnih zasegih svetih nemških in avstrijskih cesarjev, nadškofov iz Salzburga in Gradca ter Oglejskih patriarhov. Tudi Alois Mock in ostali so navijali za reinkarnacijo Habsburgov.
Veterani v Mariboru smo praznovali manj glasno, skoraj neopazno, tako, da so nekateri že razvili idejo in misel, da je veteranska organizacija v Mariboru doživela razsulo.
Srečali se bomo v septembru, nič manj navdušujoče kot bi bil junij, sprehodili se bomo po obronkih Maribora, organizirali letno konferenco za vse veterane, ne samo pravilno razmišljajoče, mogoče bomo celo organizirali izlet v Prekmurje, katero upamo, da bo takrat še naše, kljub temu, da ga trenutna vlada potiska v naročje madžarskega kvazi kapitala, katerega se je ta naša spoštovana pokrajina s Prekmursko republiko komaj rešila.
Prekmurci, ponovno boste skupaj z nami razmislili o svojo novi Republiki.
Dragi veterani, jesen bo naša.
Veteran vojne za Slovenijo Branko Trglec-Beli
Predsednik OZVVS Maribor
NAJ NE BO NIKOLI POZABLJENO !