Spomenka Hribar: TRIDESET IZGUBLJENIH LET
Zakaj so evropski politiki in diplomati tako alergični na mirovniške pobude, na predloge za začetek pogajanj in na zahteve za končanje rusko-ukrajinske vojne? In kdo je zalučal prvi kamen v Ukrajino!?
Leta 1990, po sesutju SSSR, so medvojni zahodni zavezniki dali (sicer nepodpisano) obljubo Rusiji, da se Nato ne bo širil na Vzhod, če se bo razpustil Varšavski pakt. Ta se je, Nato pa se je krepil in začel širiti na Vzhod!
Prelomljena je bila obljuba, s katero se je začel nov odnos med Zahodom in Vzhodom, in zaradi katere je bila preprečena zgodovinska možnost graditve mirnega, koristnega sožitja obeh polov in »zacelitve« prej razcepljene celine v politično in ekonomsko celoto, v subjekt Evrazija. Še huje je: zunanji pritisk je ruska politika ponotranjila kot nevarnost za državo in vse bolj vzpostavljala in krepila avtoritarnost političnega sistema – navznoter do svojih državljanov, in navzven, v odnosu do držav, ki jo bodo morda ogrožale (Čečenija, Gruzija). Torej smo imeli Mi prav! Rusija je sovražna dežela! Vsaka zavrnilna gesta Rusom in njena reakcija naj bi dokazovale, da je bila izdaja obljube daljnovidno, koristno, navsezadnje moralno dejanje. Namesto politike na temelju dane zaveze, namesto politike na temelju resnice, se je postavila laž. Laž na mestu resnice je razdelila svet na dobro in zlo, na naše in njihovo, na Mi in oni, na prav in narobe. Na mestu podrtega berlinskega zidu in namesto njega se je imaginarni presek namestil v globino, globljo, kot je berlinski zid segal v višino! In spet razklal celino na dvoje, na Tu in Tam.
To je treba skrivati še naprej – izdajstvo obljube! Skriivati, da je Zahod najprej priprl, potem pa vse bolj zapiral in zaprl vrata; in zaprl Nas in Njih, vsakega v svoj okrnjeni svet. Zdaj smo dva svetova brez vmesnih vrat, prej fizičnih, zdaj duhovnih. Bila je obljuba drugačnega, skupnega sveta… Saj vemo za to izdajstvo, a zavedanje o njegovem pomenu je izginilo v slepo pego: ne »vidimo« ga. Le zgodovinski spomin brli: kako drugačeno bi lahko bilo naše življenje …
In kaj je to »moralno dejanje« naredilo v temelju? »Nas«, ljudi Zahoda je vzdignilo na raven »dobrih« v nasprotju z »onimi«, ki jim ni za zaupati, saj so bolj ali manj zli. Svet ljudi je tako razdeljen na dvoje: Prvi lahko druge komandirajo, jim prinašajo demokracijo, zamenjujejo vlade, izkoriščajo njihovo bogastvo, jim, skratka: vladajo. To njihovo Pravico je treba kar naprej dokazovati, kajti pod to dirigirano »resnico« se skriva resnica, da je prelomljena obljuba onemogočila Ruski federaciji, da bi se sploh predstavila zunaj ideološke maske, ki ji jo še vedno natika Zahod; ni bila deležna brezskrbnosti svobode in ni imela možnosti dokazati, da resno misli s sožitjem z zahodno Evropo! Kako naj dokaže, če pa je bila vse bolj obkrožena z orožjem državami, ki so bile po-vzete v Nato? Če bi priznali, da je bila prelomljena obljuba nemoralna, škodljiva, da Ruska federacija ni sama po sebi sovražnica, ki jo bo nekoč treba potolči, bi ZDA (z Natom) zgubile navidezno legitimnost, da imajo ves čas Prav v svojem odnosu donje! In naprej, da imajo Prav, ko po vsem svetu prinašajo državam demokracijo, četudi na bajonetih. Mi, ki smo dobri, vse lahko; Mi smo, ki smo!
Kdor hoče biti Edini, ne trpi poleg sebe nikogar, ki bi mu bil kakor koli konkurent. Lahko mu je sodelavec, toda le kot koristni hlapec. Če bi postalo javno razvidno, da je Zahod z ZDA na čelu ogoljufal Rusko federacijo, da so si tedaj ZDA samovoljno vzele Pravico, biti Gospodar sveta, edini Subjekt svetovne politike, bi dvom nevarno načel aksiom njene oblasti: laž je »resnica«, ker je laž zamenjala resnico. Če si česa ZDA kot hoteni Hegemon sveta ne morejo privoščiti, je to, da bi se podrl mit, na katerem so zgradile svoj svetovni imperij: mit, da so edini nosilec Resnice in Pravice na svetu, za svet. Njena legitimnost je navidezna. In to se ne sme razgaliti! Zato je zakrivanje prelomljene obljube in njene nemoralnosti conditio sine qua non ameriške politike. Je njen metafizični Temelj, ki usmerja vse njeno delovanje.
Obljuba Zahoda o neširjenju Nata na Vzhod je bila križišče zgodovine, lahko bi pomenila simbol možnega novega začetka! Kot prelomljena pa pomeni začetek zatona Evrope kot so-odločevalke svetovne politike – in hkrati začetek pohoda ZDA kot Subjekta, ki se je že neštetokrat izkazal kot svetovni prinašalec prevratov in nasilja. S prelomljeno obljubo Gorbačovu je bil vržen prvi kamen, natančneje rečeno: izstreljen je bil prvi strel v Ukrajino!
Mirovniške pobude so za Subjekt nesprejemljive, saj opominjajo, da obstaja možnost, druga resnica – ne samo te vojne, temveč Evrope in možnega drugačnega sveta – in tega Subjekt ne more prenesti, saj ga zadevajo v bistvo. Ne biti Subjekt pomeni zanj ne-biti! Epigoni in služabniki se hranijo z drobtinicami, to si zaslužijo, zato pa so tako glasni, da se prekrije resnica…
Če bi se ZDA nehale obnašati kot Subjekt, brezvestni Gospodar, ki si prizadeva za vsako ceno (ki jo vedno plačujejo drugi!) postati Hegemon v planetarnem smislu, bi se odprl prostor za dejansko sodelovanje med državami: za grajenje svetovnega miru. Začel bi se nov čas, čas miru in sprave. Tako pa Zahod še vedno »dolguje« tisti »podpis« – se pravi, obnovljen ali novi dogovor o sodelovanju Zahoda in Vzhoda, ZDA oz. EU in Ruske federacije. V korist vseh!
Trideset let pa je zamujenih!
Kako bi bila danes videti Evropa z Rusijo? Rusija, bogata z rudninami, nafto, plinom, z velikimi intelektualnimi kapacitetami – v svobodnem sodelovanju z zahodno Evropo? Kakšno razkošje ustvarjalnosti bi to lahko bilo! Evropa, zibelka zahodne civilizacije, imenovana tudi »krščanska«, saj sta obe, katoliška in pravoslavna cerkev krščanski, bi ponovno potrdila svojo življenjsko silo, identiteto kulturne raznovrstnosti civilizacije, ki je vzniknila in se razvila v njej. Tudi za same Evropejce bi bilo to kakor novo rojstvo!
Soodgovornost Ukrajine za ruski napad
Zakrivanje resnice, kdo je izvorno odgovoren za ruski napad na Ukrajino, logično zahteva vztrajanje na neresnici, da je bila ruska agresija na Ukrajino neizzvana, torej samovoljna, zato naj bi bila Rusija zanjo absolutno kriva.
Toda ukrajinska politika – v primerjavi s naci-fašističnim napadom na Slovenijo leta 1941 – ni nedolžna, ruski napad na Ukrajino ni bil »neizzvan«! Izzivala ga je tudi ukrajinska oblast sama: s svojim ravnanjem z rusko več kot pet milijonsko manjšino! Rusi iz Donecka, Luganska in Krima se prvotno niso želeli odcepiti od Ukrajine, dokler jih v to ni prisilila ukrajinska nacionalistična politika!
Leta 2004 je na volitvah zmagal Viktor Janukovič (ki je želel sodelovati tako z Rusi kot z EU), po oranžni revoluciji pa nacionalistični Juščenko, ki se je med drugim proslavil z odlikovanjem z redom narodnega heroja Stepana Bandero, simbola nacistov, krivega eksekucije 33.000 Židov leta 1941.Uvedel je tudi državni praznik v njegovo čast, spomenike … . Na spletu je polno fotografij razigranih oboroženih neonacistov z ukrajinskimi zastavami in svastikami.
Ko je leta 2010 ponovno zmagal Janukovič, je bila možnost, da se Ukrajina izmakne ultra nacionalizmu, vendar ni dobil podpore Zahoda (kreditov IMF). Zato je leta 2013 predlagal premor v pogajanjih – takrat pa se je v ukrajinsko politiko javno, direktno vmešal Zahod, ki je izdatno financiral opozicijo in nacionalistična opozicija je prevzela oblast. Spet sledijo vsesplošni protesti in nasilje. Terorju, ki ga aktualna oblast ni hotela preiskati in kaznovati krivce, je sledil odpor: l. 2014 so bili izvedeni referendumi: o priključitvi Krima Rusiji, v pokrajinah Doneck in Lugansk pa o ustanovitvi samostojnih republik.
Ukrajinska oblast izidov referendumov ni priznala; zavrnila je odločitev referenduma za odcepitev Krima, nad Doneckom in Luganskom pa so se izživljale nacistične horde, ki jih je oblast povzela v redno vojsko in jih s tem legalizirala. Osemletna vojna (pred rusko invazijo!) je terjala okrog štirinajst tisoč žrtev, med njimi 250 otrok. Da bi se ta državljanski spopad nehal, so bila v Minsku leta 2014 organizirana pogajanja med Ukrajino, Rusijo in Ovse, mediatorja pa Francija in Nemčija. Ker pa boji še niso prenehali, je bil naslednje leto podpisan sporazum Minsk 2, a tudi tega Ukrajina ni spoštovala. Če bi Nemčija in Francija kot garanta sporazuma takoj po kršenju reagirali, kot je pravilo za kršenje mednarodnih sporazumov, in dosegli njuno spoštovanje, Putin ne bi imel razloga za napad na Ukrajino! Še huje je: nekdanja nemška premierka je pred nedavnim povedala, da je bilo tisto pogajanje samo način pridobivanja časa za pripravo na vojno z Rusi.To je bila še ena izdaja Zahoda!
Ukrajinski nacionalizem je ves čas spretno izkoriščala in podpihovala ameriška politika. Pomočnica ameriškega državnega sekretariata za evropske in evro-azijske zadeve Victoria Nuland je leta 2016 povedala, da so Združene države finansirale priprave na usodne ukrajinske volitve s petimi milijardami dolarjev, ameriški general Jack Keane pa je istega leta priznal, da so ZDA ukrajinski režim in oborožitev njene vojske finansirale s 66 milijardami dolarjev, ameriški senator John McCaine in Lindsey Graham pa zagotovila Ukrajini, da bo Washington podprl Ukrajino v vojni z Rusi…
Namesto, da bi vlada začela postopek za ustavno zagotovitev legitimnih manjšinskih pravic, kakor je predvidel Minsk 2, je ukrajinski parlament leta 2017 sprejel Zakon o šolstvu, s katerim je manjšinam ukinil pravico do pouka v materinščini. Zakon o avtonomnih manjšinah ruski manjšini tega statusa ni priznal. Januarja 2022 je bil sprejet Zakon o državnem jeziku, ki je ustoliči ukrajinski jezik kot državni jezik (ruščina je bila prepovedana kot uradni jezik.)
Ukrajinska oblast ne le, da ni bila pripravljena izvajati sporazuma Minsk 2 , ampak je kot odgovor na Putinova še zadnjič izražena pričakovanja o varnostnih zagotovilih za Rusko federacijo v začetku februarja 2022 (!) celo bombardirala Donbas, kar je povzročilo veliko civilnih žrtev pretežno ruskega prebivalstva, tudi otrok. In dokončno spodbudilo Ruse k napadu na Ukrajino. Predsednik Zelenski je imel možnost preprečiti bombardiranje, pa tega ni storil.
Ali si lahko predstavljamo, da bi slovenska vojska po ukazu slovenskih oblasti obstreljevala katero od slovenskih mest in tako uničevala civilno prebivalstvo katere od naših pokrajin? Država strelja na lastne državljane!?
Dne 23. februarja 2022 ljudski republiki Doneck in Lugansk zaprosita za rusko vojaško pomoč. To je bil povod, da je ruska vojska vkorakala v Doneck in Lugansk. Pozneje je nasilje eskaliralo. .. Tu smo zdaj!
Mirovne pobude
Mirovnih pobud za končanje vojne v Ukrajini je bilo več. Ena med njimi je bila pobuda skupine slovenskih intelektualcev, ki so jo sramotno napadli veleposlaniki držav, članic EU, katerih gostiteljica je naša država. Zakaj se niso, recimo, veleposlaniki v Nemčiji spravili na pobudo nemških intelektualcev pod naslovom UTIŠANJE OROŽJA, ZDAJ!? Vredna je, da jo na kratko predstavimo! Podpisali so jo od pisatelja Josepha Haslingerja, pisateljice Juli Zeh, filozofinje Svenje Flasspoehler, filozofa Richarda Prechta, Johannesa Varwicka, profesorja za mednarodno politiko in generala Ericha Vada, nekdanjega svetovalca Angele Merkel. Objavljena je bila v nemškem časopisu Die Welt 30. junija 2022.
Podpisniki tega poziva trdijo, da ima Evropa »nalogo, da znova vzpostavi mir na kontinentu in ga zagotovi tudi dolgoročno«. Zato pa »potrebuje razvitje nujne strategije čim hitrejšega dokončanja vojne«. Direktno apelirajo na zahodne države, ki vojaško podpirajo Ukrajino, naj se »vprašajo, kateremu cilju pravzaprav sledijo in doklej bodo z dobavljanjem orožja še naprej na pravi poti«? Kajti: »Nadaljevanje vojne, s ciljem popolne ukrajinske zmage nad Rusijo, pomeni še tisoče dodatnih vojnih žrtev, umrlih za cilj, za katerega se kaže, da ni realen.« Poleg tega posledice občuti ves svet! »V Afriki grozi lakota z milijoni človeških življenj«.
Veleposlaniki pri nas, pa tudi naši apologeti vojne bi se lahko od nemških intelektualcev kaj naučili! Takole pravijo: »Pogajanje ne pomeni, kot včasih navajajo, diktiranja Ukrajini, naj kapitulira. Pogajanje tudi ne pomeni odločanja mimo udeležencev.« In naloga mednarodne skupnosti? »Mednarodna skupnost mora narediti vse, da bodo oblikovani pogoji, pod katerimi so pogajanja sploh možna« Zato pa je treba gospodarske sankcije in vojaško podporo »vpeti v politično strategijo, ki bo korak za korakom vodila do deeskalacije, vse do utišanja orožja.« Zato so pogajanja »nujno sredstvo, da bi preprečili trpljenje tu in posledice vojne na vsem svetu«. In poudarek: »Tako z vidika grozečih humanitarnih katastrof kot očitnega tveganja eskalacije moramo kar najhitreje najti izhod do ponovne vzpostavitve stabilnosti.« Očitno naši apologeti vojne in tudi veleposlaniki pri nas premalo berejo in mislijo.
A kljub strahotnim posledicam vojne v Ukrajini in v svetu, kljub številnim človeškim žrtvam in ne nazadnje kljub številnim mirovniškim pobudam ZDA z EU in Natom ne odnehajo! In žrtvujejo Ukrajince, da krvavijo namesto njih! Dokaz za hipotezo, da glavni pobudnik in vzdrževalec vojne v Ukrajini ni Ruska federacija, ampak zavezniki: ZDA, EU in Nato, je razkril njihov sklep o izdelavi milijon topniških izstrelkov, »ki bodo zadostovali za eno leto«, vnaprej! S tem sklepom so »zavezniki« Ukrajine samovoljno napovedali podaljšanje vojne v Ukrajini! Ne Rusi, ampak ukrajinski »dobrotniki«! Najmanj eno planirano leto se bo vila spirala nasilja z vedno večjimi potrebami po orožju: tankih, helikopterjih, letalih, raketah … za vojno izčrpavanje, bolj ali manj na mestu. Ali pa do »odločitve« za atomsko bombo? Stavni vložek je prevelik, nehajte!
Ne odnehajo! Tudi naša vlada je pristavila svoj piskrček! Nas je kdo o tem kaj vprašal, ali se strinjamo, da slovenski državljani kujemo dobiček iz ubijanja!?
Medtem pa prihaja do velike, tektonske politične spremembe: približevanje Rusije in Kitajske, medveda in zmaja, ki postavljata ZDA v drugi plan. Združenim državam Amerike se že podira z nasiljem in tujim trpljenjem grajena piramida njihove volje do moči/oblasti. Kitajska bo dobila od Rusije vse tisto, kar je EU pod pritiskom ZDA zavrgla – recimo tudi uničen plinovod Severni tok 2. Po pogodbi bosta novi zaveznici zgradili močnejši plinovod do Kitajske! Zdaj šele lahko razumemo daljnosežne posledice resnice ameriške politike do EU, ki jo je v dveh izjavah povedala Victoria Nuland: prva, da Američane veseli, da je plinovod Severni tok 2 kup zveriženega železja na dnu morja, in iz drugega njenega vzklika iz leta 2014: Fouck the Europe! Evropa in Ruska federacija bi z naravnim bogastvom in intelektualnim močmi obeh ustvarili lastno politično in kulturno subjektiviteto, Evrazijo. Zdaj je to neskončno oddaljena možnost! Od močne Evrazije bi imel korist ves svet, tudi ZDA. Kaj pa bodo zdaj ZDA proti tandemu Rusija-Kitajska? ZDA so v luči rusko-kitajskega sporazuma – v principu – položaj Hegemona sveta in s tem temeljni namen sprovocirane vojne z Rusi (na račun ukrajinskih žrtev in povečane lakote v svetu) že izgubile!
Je čas dozorel za streznitev od opitosti z zmagoslavjem, ki ga ne bo!?